V današnjem svetu je precej moderno zadolževanje. Vsako zadolževanje pa prinese s seboj tudi dodaten strošek v obliki obresti. Obrestne mere so namenjene temu, da posameznik ne bi zamujal rokov plačil, posledično pa so pomemben prispevek v proračunih bank in drugih institucij, ki se s tem ukvarjajo. Obrestne mere pa niso nekaj, kar bi si lahko kadarkoli izmislili. Ločimo zakonite in pogodbene obrestne mere. Zakonite so zakonsko predpisane in se jih ne da spreminjati, niti se jim izogniti v primeru, da zamudimo s plačilom. pogodbene obresti so bolj ohlapno urejene, obrestno mero določita stranki med seboj, vendar pa morata pri tem upoštevati zgornjo zakonsko določeno mejo. Obrestne mere pri pogodbenih obrestih so ponavadi predmet pogajanj, njihova višina pa mora biti pogodbeno določena, da kasneje ne more priti do nesporazumov med strankami o višini obrestne mere.

Obrestne mere se v času spreminjajo, odvisne so od določenih faktorjev, ki jih preučujejo ustrezni strokovnjaki in tako določajo obrestne mere, ki so v tistem trenutku najbolj primerne. Pri tem so seveda enkrat višje, drugič nižje, se pa ta vrednost nikoli prav drastično ne spreminja. Kar je seveda logično, tudi premoženje posameznikov se ne more drastično in v momentu spremeniti. Vsekakor so obrestne mere nekaj, čemur se posameznik lahko s premišljenim delovanjem tudi izogne. Manj zadolževanja prinese manj obresti, upoštevanje zakonskih in pogodbenih rokov povzroči, da obrestne mere sploh niso naš problem, ker z njimi nimamo dejansko nimamo opravka. Pri zadolževanju v manjši meri obrestne mere niti ne prizadanejo toliko, se pa problem pojavi, če si nekdo na glavo nakoplje dva ali tri kredite, saj posledično plačuje tudi visoke obresti. Obrestne mere v teh primerih lahko celo povzročijo,  da na koncu za kredit plačamo skoraj še enkrat več, kot smo ga dejansko dobili. Zato je morda bolje, da štjemo obrestne mere kot nekaj, čemur se je najbolje izogniti tako, da se čim bolj držimo rokov in čim manj zadolžujemo.