Nujni delež pri dedovanju je eden ključnih pojmov slovenskega dednega prava, saj neposredno vpliva na to, koliko lahko posameznik z oporoko razpolaga s svojim premoženjem. Nujni delež je zakonsko zaščitena pravica določenih dedičev, ki jim mora pripasti določen delež zapuščine, tudi če jih zapustnik v oporoki izrecno ne omeni ali jih celo izključi. Nujni delež pri dedovanju je pravica, ki zagotavlja, da najbližji družinski člani niso popolnoma izključeni iz dedovanja, razen v izjemnih primerih.
Po slovenski zakonodaji imajo pravico do nujnega deleža zapustnikovi potomci (otroci, vnuki), posvojenci, zakonci in starši. Kolikšen je nujni delež pri dedovanju je odvisno od dednega reda, v katerem dedič sodi. Na splošno velja, da otroci in zakonci prejmejo polovico tistega, kar bi prejeli, če bi dedovali po zakonitem dednem redu, medtem ko starši prejmejo tretjino tega zneska. V primeru, da oporočni dedič prejme več, kot bi mu pripadalo glede na nujni delež, lahko nujni dediči zahtevajo izplačilo razlike v svoj prid.
V praksi se pogosto pojavijo vprašanja, kako se določi nujni delež pri dedovanju in kako ga uveljaviti. Če zapustnik v oporoki ni upošteval nujnega deleža ali ga ni zagotovil v zadostni višini, mora nujni dedič to pravico uveljaviti sam, in sicer z zahtevkom za dopolnitev nujnega deleža ali z izpodbijanjem oporoke. Takšne zadeve so lahko pravno zahtevne in čustveno obremenjujoče, zato je pomembno, da se osebe v takšni situaciji pravočasno obrnejo na pravno pomoč.
Odvetniška pisarna Sibila se ukvarja s tovrstnimi vprašanji in nudi strokovno podporo vsem, ki želijo zaščititi svoje pravice v postopku dedovanja. Posebej se posvečajo vprašanjem nujnega deleža, kjer strankam pomagajo tako pri izračunu njihovega deleža kot tudi pri uveljavljanju pravic v zapuščinskem postopku. Poleg tega strankam svetujejo tudi glede izpodbijanja oporok, sestavljanja oporok, pogodb o preužitku ter drugih dednopravnih institutov, ki so pogosto tesno povezani z vprašanjem nujnega deleža.
Veliko ljudi ne ve, da se lahko nujni delež pri dedovanju zmanjša ali celo izniči v primeru razdedinjenja. Razdedinjenje pa je možno le v točno določenih okoliščinah, ki jih mora zapustnik ustrezno opredeliti v oporoki. Če pogoji za razdedinjenje niso izpolnjeni, ima nujni dedič kljub vsemu pravico zahtevati svoj nujni delež.